Žarenje

 Dva verza v poskoku,
 dva iskra konjiča.
 Naenkrat iz niča.
 S poklonom in v loku. 

 Zamah čarovnije
 in rdeč nosek klovna.
 Mehak kakor volna.
 Nad hrbtom levinje, 

 odblesk zvoka bička.
 Med strahom artista,
 pod stropom se bliska,
 telo. Rdeča lička 

 otrok, sladka pena,
 navita na palčke,
 očara sanjalčke.
 Reflektor odseva, 

 žari, modro sinje.
 Drsi preko kože
 plesalke, kot rože,
 iz šopka. Levinje 

 iz zob in iz straha,
 ubogljivo upogiba,
 krotilčeva šiba.
 Občinstvo brez daha, 

 se zvira in zeva.
 Med grčanje medveda
 poka kost. Sled obeda,
 pod šapami leva. 

 Za slonom še sloni.
 In zastor se dviga.
 Oder ječi, upogiba
 lastne sanje o dvomih, 

 spreminja v magijo.
 Majhen zajček pokuka
 izza roba klobuka.
 In luči zažarijo.